Iz dnevnika njenega veličanstva | Natisni |

Ljutomer, 26.04.2010, 36. letnica Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer in podelitev priznanj.

Vinska kraljica Slovenije za leto 2010, ga. Tjaša Kos me je povabila na svečano podelitev priznanj vinarjev in 36. obletnico Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer. Leta 1872 je bilo v Ljutomerju ustanovljeno kot prvo Vinorejsko društvo Ljutomer. Leta 1974 je bilo ustanovljeno Društvo prijateljev vina Ljutomer, ki je bilo prav tako kot prvo na območju Slovenije. Društvo je bilo vseskozi zelo aktivno. Med drugim se lahko pohvalijo s prvo Vinsko kraljico Ljutomerja, ki je bil prvi primer omembe kronanja vinske kraljice na območju tedanje Jugoslavije. Že leta 1986 je bila kot prva kronana Sonja Lipič. Novembra, 2009 pa so okronali novo Vinsko kraljico Ljutomerja, Adrijano Bogdan in Šprinca, s katero smo skupaj sodelovali pri podelitvi priznanj. Preden smo se udeležile dogodka smo pohajkovale po Prlekiji…. Najprej smo si želodčke napolnile v gostilni Zorko, ki je poleg odličnih jedi znana tudi po odličnih konjih kasačih s katerimi uspešno tekmuje doma in v tujini. Lastniku konj, Dušanu Zorko se je dan prej, preden sem prišla v Prlekijo, rodilo žrebe. Ponudila se mi je priložnost, da bi je postala botra. Z vso odgovornostjo in ponosom sem prevzela to vlogo in ji dala ime Brika. Tako bom sedaj skupaj s promocijo vina skrbela tudi za promocijo konjev kasačev ter spremljala njen razvoj in rezultate. Nekoč si pa želim imeti tudi konja iz tega rodu. S Tjašo sva obiskale tudi Babičev mlin na Muri ter vinarstvo hlebec na Kongu, kjer sva okušale odlična prleška vina ter domače dobrote.

24.APRIL in 25.APRIL, VINSKA PRIREDITEV BRDA IN VINO ŠMARTNO

V idilični srednjeveški vasici Šmartno, ki je obdana z obzidjem in utrjena s sedmimi obrambnimi stolpi je Agencija Jota že šestič priredila vinsko prireditev Brda in vino Šmartno. Njen namen je promocija Brd kot dežele z bogato tradicijo ter briških proizvodov, med katerimi je na prvem mestu vino. Posebnost prireditve so bile vodene degustacije 30 vinarjev iz slovenskega in italijanskega dela Brd. Na soboto je potekalo bogato kulturno dogajanje. Potapljaški klub Subrda je predstavil odličen posnetek, ko smo se potopili v Krčnik po penine Quercus, vinske kleti Goriška Brda. Za sodelovanje pa so mi potapljači kluba podelili nagrado, začetni potapljaški tečaj, za kar sem bila zelo vesela. Penino smo degustirali skupaj z županom Francom Mužičem, kraljico češenj Silvestro Brasnič, direkotrjem kleti Silvanom Peršolja, predsednikom sommelierjev Ivanom Peršoljo, ter predsednikom potapljačev Subrda, Ivanom Skubinom. Naslednji dan, pa je bil namenjen srečanju somellierjev in preteklih vinskih kraljic Slovenije, kjer smo v srednjeveških hiškicah skupaj degustirali različna odlična briška vina. Dogajanje se je vsak dan zaključilo z večernim koncertom.

POD VODO PO VINSKI ZAKLAD - PENINO QUERCUS IZ VINSKE KLETI GORIŠKA BRDA, 24.APRIL

Potapljači Subrda so pred enim letom na dno tolmuna Krčnik v Goriških Brdih potopili 365 steklenic penine Quercus vinske kelti Goriška Brda. Tako se mi je ponudila priložnost, da bi sodelovala pri dvigu zaklada. Čeprav s potapljanjem nimam ravno izkušenj, sploh pa nisem ravno vodni tip je bil to zame pravi izziv. S predsednik g. Ivanom Skubinom, sva pol meseca prej imela poskusne vaje, dvakrat sva se potopila in s tem sem se naučila tehnik, ki so zadostovale za moj potop. Tako sem se v globinah Krčnika tudi sama prepričala, da je ta tolmun res primeren za takšne eksotične poskuse, sploh pa mu pravi pečat dajejo: nedostopnost, skrivnostnost in pravljičnost… No, mislim da nas takšni globinski okusi zorjenih vin res prepričajo, in lepo bi bilo, da se tovrstni poskusi nadaljujejo iz leto v leto…Moram reči, da je bila zame to res enkratna izkušnja, ki me je zelo navdušila.
Penina je imela v globinah Krčnika izjemne pogoje: primerno temperaturo, temo. Nič je ni motilo pri počitku. Zaščitili so tudi blagovno znamko De profundis.

VINITALY, Verona, 9. april

Vsako leto, sredi aprila se pozornost svetovne vinske javnosti za nekaj dni usmeri v Verono, sedež enega največjih vinskih sejmov na svetu. Vinitaly je sejem s 44-letno tradicijo in z 72 milijoni evrou prihodkov, premore 600.000 kvadratnih metrov razstavnih prostorov, na katerih se predstavlja preko 14.000 razstavljalcev, odvije več kot 400 srečanj in kongresov, obišče ga preko 150 obiskovalcev in novinarjev iz 110 držav sveta.

V Verono sem odšla skupaj z Občino Brda, pozdraviti Briške vinarje: Vinsko klet Goriška Brda ter Konzorcij Brda (Čarga 1767, Kmetija Dobuje, Kmetija Prinčič, Pulec, Ščurek, Ferdinand, Valter Sirk). Tudi letos je bila tu prisotna vinska družba, ki je uspela pod svojim okriljem predstaviti tako štajerska kot primorska vina. Slovenija je v tem megalomanskem globalnem vinskem svetu po količini le vinska kapljica, ki pa se na sejmu Vinitaly vendarle vsako leto in vedno uspešnejše predstavi vsaj z dvema stojnicama.

5. DRUŽENJE S PINELO, 5.04.2010

Na velikonočni ponedeljek so planinski vinarji organizirali že peto druženje s svojo avtohtono posebnostjo, Pinelo. Prišlo je veliko ljubitelji vin, med njimi so bili enologi in sommelieri, …. Predstavilo se je 12 pridelovalcev, od teh je bilo šest iz drugih krajev Vipavske doline. Pinela, domačini je pravijo pinuola, je najbolj razširjena prav na območju Planine, vinogradi ji odgovarjajo, saj potrebuje veliko sonca, dobro uspeva na visokih legah in na lapornatih tleh… Velja za vzdržljivo sorto, ki dobro prenaša poletno pripeko in močno burjo. Vino ima izrazito kislino, ki mu daje značilno svežino, aroma pa spominja na lipovo cvetje. Planinski vinarji imajo dolgo tradicijo pridelovanja te sorte, o njej je pisal že župnik Matija Vrtovec. Organizatorji druženja so bili z obiskom zelo zadovoljni, saj so ljubitelji tega vina zadnjega kotička napolnili prostore domače šole. Z veseljem sem zbrane nagovorila tudi sama. Ob druženju so Pinele ponujali kmetije Štokelj, Guerilla, Ferjančič, Božič, Furlan, Fortunatov hram, Batič, Tomasvin, Jamšek, Sveti Martin, Miška in Trta.

19. Praznik cetja, vina in oljčnega olja, Ankaran 4. april

Čez velikonočne praznike je hotelski kompleks Adria Convent gostil že 19. Praznik cvetja, vina in oljčnega olja. Z obiskom sem prireditev popestrila tudi jaz in v nagovoru predstavila svoje poglede na ta praznik. Predsednik Turističnega društva Ankarana Giovanni Miglioranza je na otvoritveni slovesnosti poudaril, da bi moral turizem postati obvezen predmet šolske vzgoje ter osnovna vzgoja celotnega prebivalstva, za kar se strinjam tudi sama. Predsednica turističnega društva Ankaran, ga. Ada Butinar je posebej omenila izvrstno sodelovanje z Mestno občino Koper in da je praznik tudi neke vrste vstop v turistično sezono. Na tokratnem prazniku se je predstavilo 40. razstavljalcev iz Italije, Hrvaške, Slovenije. Koprskemu okolišu dajeta poseben pečat prav oljkarstvo in vinogradništvo. A poleg olkarjev in vinarjev, so se predstavili tudi cvetličarji, pridelovalci medu in sirarji. Na stojnicah je bilo moč poizkusiti oljčna olja z priokusom pomaranče, oljčni sladoled in likerje z dodatkom oljčnega olja, tartufe, …

SEJEM MEGRA, Gornja Radgona, 23. do 27. marec

Mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov, je od 23. - 27. marca 2010 pod geslom "Trajnostno perspektiven" celovito predstavljal gradbeništvo ter še posebej poudaril človeku in naravi prijazno gradnjo in kulturo bivanja. Izpostavil je umno rabo energije, obnovljive vire energije, energetsko varčno, naravno in sonaravno gradnjo ter gradnjo, prilagojeno klimatskim spremembam. Na notranjih in zunanjih sejemskih prostorih so se predstavili največji izvajalci gradbenih del v Sloveniji, industrija gradbenega materiala, gradbenih elementov, konstrukcij in polizdelkov, ponudniki gradbene mehanizacije, gradbenih strojev, opreme in orodij, proizvajalci stavbnega pohištva, ponudniki instalacijskih in obrtniških del ter ogrevalne in hladilne tehnike… Poseben poudarek je bil namenjen komunalni infrastrukturi in ekologiji.
Skupaj z ministorm za okolje in prostor prof. dr. Roko Žarnićem, ministorm za lokalno samoupravo dr. Henrikom Gjerškom, županom občine Gornja Radgona Tonetom Kampušem ter direktorjem Pomurskega sejma, Janezom Erjavcem, smo opravili spomladansko rez na potomki stare trte z Lenta, ki ob avtohtoni radgonski ranini rase ob Vinskem hramu pomurskega sejmišča.
Tako lahko rečem, da smo na ta dan govorili o dveh pomladih. Prva, ki nam prinaša začetek rojevanja vina ter današnji sejem MEGRA, ki predstavlja drugo pomlad, prinaša pa začetek dogajanja v gradbeništvu. In to je tudi tisto upanje, da obe pomladi prinašata tudi konec zime v gospodarstvu.

DEGUSTACIJA VIN NA SMUČIŠČU V SCHLADMINGU, Schladming, 29.03.2010


Schladming je majhno rudarsko mesto v avstrijski zvezni deželi Štajerski. Mesto je danes priljubljeno smučarsko središče, kjer se odvijajo različne smučarske prireditve. Osrednje smučišče je na gori Planai, na katero vodi šest-sedežnica, ki ima izhodišče blizu središča mesta.
Z direktorjem Pomurskega sejma, gospodom Janezom Erjavcem, so naju povabili na degustacijo vin: "Vina v snegu" na smučarsko goro Planai, ki vsako leto tradicionalno poteka v  restavraciji Kessleralm. Gostom sem predstavljala tri vrste vina iz kleti Goriška Brda; moje kraljičino vino Rebula, Modri Pinot ter Muškat Verduc. Degustirala sem tudi različna avstrijska vina iz kleti: Polz, Triebl, Palz, Optiz, ….  Res je, vsako vino je nekaj posebnega… lepo je poskusiti različna vina in se ob tem z mislimi preseliti v deželo iz katere vino prihaja…

OTVORITEV HIŠE MARICE, Šmartno, 26.03.2010

Za obzidjem ki obdaja Šmartno, sta družini bratov Mavrič, ki imata kmečki turizem Belica v Medani, obnovili 500 let staro hišo in v njej uredili tri turistične sobe in apartma. V pritličju sta še prostor za druženje in vinoteka z vini in drugimi domačimi dobrotami hiše Belice. Hiša je dobila ime po Marici, nekdanji gospodinji pri Mavričevih. Gostom tako služi kot izhodišče za potep po Brdih in širši okolici. Tako lahko rečem, da je v slikoviti renesančni vasi v Brdih oživela še ena hiša, ki ohranja dediščino in tradicijo briške domačije…

Pri Belici sem kot študentka delala slaba tri leta. Delo, gostje in celoten kolektiv Belica, so mi tako prirasli k srcu, da sem vedno z večjim veseljem delala pri njih. Redkokje sta dobra volja in prisrčnost kolektiva tako lepo združeni s prijaznostjo in gostoljubnostjo gostov, kot sem jo doživela pri Belici. Naučili so me predstavljati vina, katero vino zna okronati določeno jed in tako lahko tudi rečem, da sem pri njih opravila kot nekakšen mini sommelierski tečaj, kar mi je prišlo zelo prav na izboru za Vinsko kraljico Slovenije. Čeprav to leto ne bom toliko "njihova", ker imam veliko obveznosti z mojimi vinskimi popotovanji, sem pa z mislimi večkrat pri njih in priznam da jih pogrešam, … Tako se pač dogaja zmeraj, kadar kdo odhaja, nekaj pušča za seboj in od tega, kar je bilo, tudi nekaj odnaša… Lahko le rečem, da sem se veliko dobrega naučila in te lepe spomine in znanja, mi ne more nihče vzeti, zato jim bom še kako, za vedno hvaležna…

Sejem GAST v Celovcu, Celovec, 16.03.2010

Gast Celovec je najpomembnejši strokovni sejem za gostinstvo in hotelirstvo v prostoru Alpe-Jadran, saj ga letno obišče okrog 19.000 strokovnih obiskovalcev. Je kratko malo panožno srečanje in pokriva razstavne teme, kot so živila in pijače, oprema in naprave ter gastro sistemi in wellness.
S sodelovanjem Očine Brda in Konzrocija Brda se je naša vinska dežela 14. do 17. marca predstavila na sejmu Intervino, ki deluje pod okriljem celovškega sejma Gast. Na novi promocijski stojnici so se predstavili TIC Brda z vinarji Ščurek, Peršolja, Kmetija Mavrič, Turistična kmetija Štanfel, Valentinčič turizem, Šibav. Zlato rumena stojnica s turnom in cinami je bil lepo sprejeta tako s strani obiskovalcev sejmišča kot tudi od naših vinarjev. Za še pristnejše povabilo sem poskrbela jaz, ki sem sejem obiskala na "briški dan", skupaj z županom Občine Brda, Francem Mužičem. Tako sem se prehodila tudi do ostalih odličnih slovenskih vinarjev: vinarstvo Hafner, Jeruzalem Ormož, Vina Steyer, kmečka zadruga Krško, Lisjak iz Dutovlj, … skupaj smo izmenjali nekaj besed ob dobri žlahtni slovenski kapljici.

FESTIVAL MALVAZIJA , žlahtni okus Mediterana 2010, Izola 29.03.2010

V nedeljo, 28.marca se je v Manziolijevi palači v Izoli odvijal že 12. Festival malvazije pod naslovom: Malvazija žlahtni okus mediterana. Sodelovalo je kar 50 vinarjev s 85 različnimi malvazijami, tako iz Slovenije, kot tudi iz Italije in Hrvaške. Z uvodnim nagovorom so festival otvorili župan Občine Izola Tomislav Klokočovnik, predsednica Društva vinogradnikov Slovenske Istre, Ingrid Mahnič in vinska kraljica Slovenske Istre, Ana Pucer. Predsednik Društva za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije, Ivan Peršolja, pa je podelil priznanje Malvazija 2010. V kategoriji za sveže malvazije je zmagala malvazija let.2009 vinogradništva Slavka Turka iz Pobegov (Potok), med zrelimi malvazijami je slavila Malvazija Steras let. 2008 iz Šareda, med malvazijami z ostankom sladkorja pa sladka malvazija Berce let. 2000 iz Dornberka (Draga).

Drugi dan festivala sem se jim pridružila tudi jaz in se udeležila okrogle mize na temo Malvazija in turizem, kjer so različni predstavniki vinarjev predstavili pomen Malvazije oz. vinogradništva v povezavi s turizmom.
V svojem nagovoru sem poudarila, da bi moralo biti več sodelovanja med pridelovalci, boljša organiziranost ter večji poudarek na promociji.
Malvazija, Istrska malvazija, kraljica belih vin, ki je najbolj razširjena mediteranska bela sorta, …njene vinske različice pa danes najdemo že skoraj po vseh kontinentih. Kot vrhunsko vino se je uveljavila pri nas, na Hrvaškem in Italiji, njena prepoznavnost pa je lahko še večja, če se le znamo pravilno promovirati…, pa tudi dovolj skrbi je moramo nameniti, saj le tako je sposobna vinogradnika prav posebno očarati…, od prijetne sveže, do krepke, strukturne Malvazije, ki se ne brani ne zorenja v barique sodčkih in ne dolgoletnega staranja.
Prav zaradi njene zapostavljenosti je prav, da je Društvo vinogradnikov slovenske Istre pred desetimi leti oblikovalo idejo o simpoziju malvazije, ki je prerasla v Festival. In če smo že pri Festivalu malvazije, ki je namen predstaviti kakovost Malvazije, pridelane pri vinogradnikih slovenske in hrvaške Istre, Goriških Brd, Krasa, Vipavske doline in zamejstva ter bistveno prispevati k njeni razpoznavnosti, kot tudi promociji. Delati je treba na tem, da bo iz leta v leto bolj kakovostno, saj že ta dogajanja znotraj festivala: kot so oblike vodenih degustacij, ocenjevanja, in pestra in zanimiva strokovna predavanja ob živahnem spremljajočem programu dodatno popestri dogajanje in s tem tudi privabi ljudi.
Po končanem uradnem delu, pa smo se skupaj z vinsko kraljico Slovenske Istre, Ano Pucer, sprehodile med vinarji, ter se pustile razvajati okusom različnih, odličnih malvazij.
Zaključek prireditve je potekal v hotelu Marina. Ob slavnostni večerji, z izbranimi vini, pa so podelili posebna priznanja za uspešno organizacijo kot tudi priznanja vinarjem v izboru za najbolj všečno malvazijo po izboru obiskovalcev. Zmagala je malvazija let. 2000- pozna trgatev kleti Ingrid Mahnič iz Dragonje, ki je prejela tudi 2. mesto za malvazijo Angeli let.2007. Tretje mesto pa je osvojila malvazija let. 2009 iz kleti Štule Izola (Jagodje).

OBČNI ZBOR DU-CERKNO, Cerkno, 21.03.2010

Cerkljanski upokojenci in upokojenke so me povabili na njihov vsakoletni občni zbor. V hotelu Cerkno se jih je zbralo 325, med njimi 15 gostov - predstavniki sosednjih, prijateljskih društev s Sovodnja, iz Žirov, Gorenje vasi in Idrije ter župan občine Cerkno Jurij Kavčič in direktor Doma upokojencev Idrija Samo Beričič.
Društvo ima skupaj 734 članov, od tega 473 žensk in 261 moških, lani so se odpravili na 11 izletov, najbolj množični so poletni, avgustovski potepi na slovensko obalo, aktivna je tudi sekcija za ročna dela, uspešni so športniki, ženska balinarska ekipa je namreč na meddruštvenem tekmovanju zasedla 1. mesto. Pohvaliti pa je potrebno tudi zagnanost pevk in pevcev, ki že tretje leto prepevajo v Mešanem pevskem zboru Društva upokojencev Cerkno.

Ob tej priložnosti sem se cerkljanskim upokojencem in upokojenkam pridružila tudi jaz…
Zakaj, pa vam bom razkrila v mojem nagovoru…

"Mogoče se vam zdi presenetljivo, da sem prav jaz danes tukaj z vami, a naj vam povem da me na Cerkno vedno vežejo lepi spomini, ki mi še danes lepo dišijo. To so namreč makove štručke, ki sta mi jih nona Jožica in nono Franc vsako poletje, ko sta prodajala sadje na trgu v Cerknem nosila domov. Ja, jaz sem njihova vnukinja. V ponos mi je in rada se pohvalim da sta dobrih 40-let prodajala naše domače sadje tukaj v Cerknem in si tako ustvarila dobro ime ter omogočila moji mami Jolandi, da nadaljuje to tradicijo. No, sedaj ko sem razkrila skrivnost, vas moram povprašati, če se me sedaj mogoče kdo spomni? Sej vem, da malo bolj težko… takrat sem bila še majhna deklica, a moram priznati, da sem jima z veseljem rada pomagala prodajat "čerjšnje", saj sem si tako tudi prislužila makovo štručko. To je bilo pred trafiko in spomnim se, da me je najbolj jezilo to, ko so avtobusi parkirali pred našo mizo in nas zakrili, da nas ljudje niso videli. Seveda, tako Jožica, kot tudi Franc, oba zelo pogrešata Cerkno, saj ju vežeta lepi spomini in kolikokrat rečeta, da sta v Cerknem zaslužila "penzijo." Tako da ne smem pozabiti omeniti, da vas lepo pozdravljata.
Veste, druženje je bogastvo družbe in zelo pomembno je, da se to ohranja, saj druženje spodbuja in na ta način tudi  premaguje osamljenost, tegobe in skrbi. Ugotavljam… da niste takšni upokojenci, ki bi se predajali samo lenobnemu počivanju in brezdelju, ampak ste aktivni in ustvarjalni ljudje, v tretjem obdobju življenja. Tako vam lahko spodbudno rečem in zaželim… le tako naprej. Veste, nekaj so mi tudi povedali…, da vaše druženje, ne gre brez dobre vinske kapljice. In če smo že pri dobri vinski kapljici… bi vam rada tudi sama malo povedala mojo kraljevsko vlogo v vinskem svetu…."

SPET ZDOMA TUDI V GORIŠKIH BRDIH, Dobrovo, 7.03.2010

Zmagovalka turnirja Nova zvezda si ti! MATEJA KNAUS je dobila prvo televizijsko nalogo. Vsako nedeljo se ustavi v drugem kraju in se od tam v živo oglasi v oddajo z nagradno igro Spet zdoma. S prizorišča povabi prebivalce kraja, da ji v pol ure prinesejo čim več zanimivih daril, med katerimi si naši gostje izberejo svoje najljubše, nato sledi napeti finale, v katerem se odloči, kateri od tekmovalcev dobi nagradno potovanje in se na lastni koži prepriča, kako je biti SPET ZDOMA. Škarje in platno imajo v rokah naši gledalci - glasovalci, saj je rezultat posledica SMS glasovanja.
7. marca je bil marsikateri Bric prijetno presenečen, ko je na priljubljeni nedeljski oddaji Spet doma zasledil neposreden prenos iz Goriških Brd. V rubriki, namenjeni zbiranju daril za goste v studiu, smo se tokrat izkazali mi Brici. Ne dobrovskem gradu sem gledalce iz vse Slovenije najprej z briško govorico pozdravila jaz, nato pa smo goste v studiu - olimpijskega šampiona Primoža Kozmusa, pisateljico Azro Širovnik in igralko Barbaro Cerar -  Brici razveselili z izvirnimi darili: od domačega peciva, briškega oljčnega olja, 10 kart za kolesarski maraton češenj, slike, vodene degustacije vin in kvačkane češnje, pa do obiranje češenj in večerja, ki jo je ponudila kraljica češenj Silvestra Elen Brasnič. Prav slednja je prepričala Primoža Kozmusa, ki se nam bo pridružila na letošnjem Prazniku češenj. Silvestra pa si je z darilom prislužila potovanje v Grčijo. Čestitke Silvestra!!!
Za zaključek pa smo se še malo poveselili, občina Brda je poskrbela za hrano in dobro kapljico… izmenjali pa smo tudi nekaj besed z novo zvezdo Matejo Knaus in celotno ekipo RTV-SLO.

31. tradicionalna rez častitljive najstarejše gospe, Maribor, Lent 5.03.2010

Na svetu so tri dobre stvari: tri slovenske vinorodne dežele. Lepota slovenske vinorodne krajine in kvaliteta njenih vin, sta nedvomno dve odliki, s katerima se lahko najlepše predstavi in postavi Slovenija in njeni ljudje. Sploh pa ne smemo pozabiti poudariti, da se Slovenija ponaša z najstarejšo trto na svetu, nad 450 let staro žametovko, žametno črnino, modro kavčino, kakor vam je ljubše…, ki raste, uspeva in vsako leto rodi. Zahvala gre seveda, gospodu županu Francu Kanglerju, ki je varuh te kulture in naravne dediščine ter viničarju Tonetu Zafošniku, ki jo tako skrbno neguje in ji nameni veliko ljubezni. Kakšna čast je to, skrbeti le za eno trto in ji biti tako predan in seveda, če ne bi imel gospod Kangler toliko ljubezni do nje in če se ne bi zavedal, koliko to pomeni za Maribor in za celotno Slovenijo, ne bi tako pridno rasla in uspevala. Tako da moram reči, da je razumljivo, če kdaj zasledim, da je to njegova prastara ljubica… Kmalu bo pomlad, ki bo našo staro damo prebudila v brstenju, še prej pa smo jo mi v pozni zimi prebudili z rezjo. Zimska rez je umetnost in je istočasno zapis in podpis vinogradnika na vsaki obrezani trti.  Mnogi vinogradniki namreč prisegajo, da je zimska rez med najbolj prijetnimi opravili v vinogradu, a tudi strokovno najbolj zahtevno. Z rezjo se uravnava rast, rodnost, kakovost in trajnost vinske trte, kar odločilno vpliva na kvaliteto grozdja in vina, ki ga želimo pridelati.
Tone Pavček, ljubitelj, častilec in pridelovalec domačega vina je takole zapisal o zimski rezi:


Rez ni le zareza v les z večjo ali manjšo ostrino,
rez je živa usodna vez dveh duš,
dveh teles v skupno dvojino,
rez je globoka vez vinogradnika s trto,
z njo je vse možno in vse odprto v petje in pitje,
v zgolj količino ali v pobožno sožitje z žlahtnino,
saj kakor kdo reže, tako se mu streže."


Rez Stare trte je pomembno vinogradniško opravilo in pomemben protokolarni in kulturno-zabavni dogodek. Letos so za to poskrbeli: mariborska mala Štajerska pihalna godba pod vodstvom Borisa Roškerja, mladi plesalci in plesalke Folklornega društva Krog iz Maribora in nekateri predstavniki občin, ki so letos prejeli cepič Stare trte. Z Anjo Jamšek, mariborsko vinsko kraljico, sva dogajanje dodatno popestrile z nagovorom. Letos so cepiče Stare trte prejeli: kraj Tihany na Balatonu, Fundacija za kulturo vasi, Madžarska; mesto Tel Aviv, Yaffa, Izrael; občina Sv. Andraž v Slovenskih goricah; občina Podvelka; občina Laško in občina Zreče.
Prav je da stare trse spoštujemo, ker so samosvoji pričevalci tako naravne in kulturne dediščine in lepo da s takšnimi prireditvami posvetimo naši častitljivi stari dami dolžno pozornost.

PREDSTAVITVENI KONCERT-za spotom prišel še film…, Dobrovo, 20.02.2010

Sobotni koncert v Viteški dvorani gradu Dobrovo je bil v celoti posvečen tradiciji in poeziji.  Predstavili so izid promocijskega dvd-ja z naslovom Sanjarjanje o Brdih - Naša Brda. Pobudnica za snemanje je bila Rosana Peršolja, v treh minutah posnetka je uspela zajeti briške naravne lepote, dobrine in tradicijo. Ker je ostalo še veliko neuporabljenih posnetkov sta s snemalcem pripravila še devet minutni predstavitveni film Sanjarjanje o Brdih. Občina Brda, ki je projekt finančno podprla, je tako konec preteklega leta z izidom dvd-ja dobila lep promocijski material. Rosani Peršolja in Andreju Plesničarju so se pridružili še Boštjan Vendramin, vokalna skupina Brike, učenke OŠ Dobrovo in jaz s svojim nagovorom…

"In sedaj ne bodo le čerjšnje in odlična briška vina nosile dober glas o Brdih daleč po svetu, kajti za to bom sedaj poskrbela tudi jaz. In po mojih popotovanjih po vinskem svetu, bom tud sama rekla: Le pridite v Brda smo dobri ljudje.
Ta pesem mi bo za vedno ostala v spominu, saj mi je bila zapeta, ko sem okronana sedela na prestolu. Moje misli so takrat zašle v rodna Brda in kako je lepo, da je krona končno prišla tudi k nam. "

Sprejem Dobrovo-Vedrijan, 6. 2. 2010

Moram reči, da me je sprejem, tako v Vinski kleti na Dobrovem kot tudi v moji rodni vasi v Vedrijanu zelo presenetil….. namreč celotna Brda in vsi ljudje smo tisti večer bili kot ena velika družina. V Vinski kleti na Dobrovem sem podoživljala svoje kronanje v Radencih, dobila sem veliko daril, od tega tudi Arhivsko vino Rebula iz leta 1985, ki je nekako simbol moje letnice rojstva. Občina Brda mi je priskrbela staro vozilo,  Doge iz leta 1928, ki me je po končanem sprejemu na Dobrovem peljal v rodni Vedrijan. Kljub močnemu dežju, me je čakala velika množica sovaščanov in ljudi iz drugih vasi, ki so mi pripravili prečudovit sprejem. Manjkalo ni ne hrane in ne pijače. Ob glasbi v živo smo se veselili do zgodnjih jutranjih ur.

Moj nagovor v Vedrijanu, …po Briško: "Shurno n bo dns nč narobe č bomo spili kšn glaš več n bomo zarad teha buj vseli… "

Drage Brike in Brici, ter ostali, … HVALA VAM!!!

Nova Gorica, 29. 1. 2010

Območno obrtno podjetniška zbornica Nova Gorica je letos drugič zapored priredila Poroko v cvetju. Željo sodelovati, pomagati in predstaviti se, je tudi tokrat dokazalo veliko članov območne obrtne podjetniške zbornice Nova Gorica. Zbrane sta nagovorila podžupanja mag. Darinka Kozinc in predsednik Območno obrtne podjetniške zbornice Nova Gorica, g. Aljoša Fiegel.
V objemu cvetja, čudovitih kreacij, nakita in vsega tistega, kar lahko polepša poročni dan, je lahko vsak doživel popolno nevesto in ženina v vsem svojem sijaju. Modna revija in različne razstave, ki so jih postavili različni obrtniki, so s tem olajšali odločitve zaročencem in jih seznanili z vsem potrebnim za poročni dan. Lepo je videti, kako zmorejo obrtniki nastopiti sinhrono in združeno.
Predstavila se je tudi moja izdelovalka obleke Darinka Marinič iz Butika DA-DA z njenimi poročnimi kreacijami. Na odru sem ob spremstvu dveh manekenov predstavila s svojo kraljičino obleko in s povezovalko prireditve Martino Kodelja opravila kratek intervju. Na koncu sem se pošalila, da sem dobila že nekaj priporočil, da bi se lahko poročila kar v moji kraljični obleki. Sploh pa sem z obleko zelo zadovoljna, saj je kot Rebula-rumeno zlata in mi daje pravo prepoznavnost. Po prireditvi pa smo bili vsi lepo vabljeni na jagode s čokolado, prigrizek ter penino Quercus iz vinske kleti Goriška Brda.
In seveda, da ne pozabim… nič ni lepšega ko zavladata lepota in vino… Vino, ta opevana žlahtna kapljica, ne prinaša le zadovoljstva ob druženju, temveč ima ob rednem, toda zmernem pitju tudi številne zdravilne in lepotne učinke.

Avtorja fotografij: Evgen Šuiligoj & Dejan Colja

Ljutomersko-Ormoške Gorice, 22.01.10

Tako se mi je že v prvih dnevih svojega kraljevanja začela uresničevati želja, bolje spoznati vinorodni deželi Podravje in Posavje ter njune okoliše. Ljutomersko-ormoške gorice, dežela stoterih vinskih gričev, domovina dobre kapljice, dežela klopotcev ter šegavih in razposajenih ljudi. Redkokje sta lepota in prisrčnost narave tako lepo združeni s prijaznostjo in gostoljubnostjo ljudi, kot sem jo doživel v Prlekiji.
Moj prvi nastop, Erazmova trgatev na katerega me je povabila Vinska kraljica Slovenije 2002 Tjaša Kos. Erazem je Tjašin prvorojenec in tako vsako leto za njegov rojstni dan, njemu v čast priredijo trgatev.
Tako smo po topli jutranji malici za Erazmov 6. rojstni dan hitro potrgali 6 vrst oziroma 600 trsov chardonnaya, ki ga letos prvič niso pokrili z mrežo. Vmes smo se okrepčali z makovo potico ter na koncu v kleti degustirali Kosova izjemna vina, med njimi tudi Erazmovo vino letnik 2007. Med odličnim kosilom je preša počasi stiskala in Tjašin mož Mitja bo v kleti poskrbel za 100 litrov suhega jagodnega izbora. Chardonnayu so namreč izmerili 165 Oe. Tako sem prvič v svojem življenju doživela svojo pozno trgatev. Prezrelo grozdje in ostanek nepovretega sladkorja dajeta vino izredno polnega okusa. Vse sorte niso primerne za vina posebne kakovosti. Prav tako niso primerna vsa vinorodna območja in tudi ne vsako leto, kajti prisotna mora biti žlahtna gniloba, ki ob prezrelem grozdju daje vinu poseben značaj.
Zelo sem se razveselila, ko me je Tjaša povabila naj pridem dan prej, saj smo lahko ob degustaciji odličnih vin v miru poklepetale o njenih izkušnjah kraljevanja v letu 2002 in s tem sem dobila tudi marsikakšen nasvet. Tako sem imela tudi možnost spoznati njeno družino in zelo sem bila navdušena na kako lep način vključujeta njihova otroka v spoznavanje vinogradništva, vina in vinske kulture… tako Erazem, kot tudi Veronika, oba imata svoje vino. Sama pravim, da take družine, bi morale biti marsikomu za zgled, saj za ugled in sloves vinorodnega okoliša moramo skrbeti vsi, še posebej tisti, ki se ukvarjamo s pridelavo grozdja in vina.

Tako sem se med potjo domov ustavila še v Ljutomerju, kjer ima sedež radio Maxi. V studiu sem z gospodom Brankom poklepetala o obisku v Prlekiji in ugotovili sva, da se Brici in Prleki tudi za mikrofonom odlično ujamemo.

Gerbičeva 59, 14.01.2010

Noč v Radencih je hitro minila… Naslednji dan sem bila dogovorjena za intervjuje za Radio Koper, Radio Ptuj, Radio Robin, zato sem si želela, da s fantom raje prespiva v Ljubljani, kot v Radencih, da bom imela bližje. Nisem vedela, kakšno presenečenje me čaka in še sedaj ne morem opisati, kako so me presenetili moji sostanovalci. Pred vhodom so mi naredili napis: Dobrodošla Andreja Erzetič. Na mojih vrata sobe pa napisali: tukaj kraljuje Andreja Erzetič, Vinska kraljica Slovenije. Dobila sem pa tudi najtežjo nalogo, na katero nisem nikoli pomislila, da me bo v življenju doletela. Na mizi sem imela pet različnih steklenic vina, katere so imele zakrite etikete. Sama sem pa morala spoznavati za katero vino gre. Joj, je bilo težko, še na izboru je bilo lažje -:).  Na koncu pa smo s tem vinom tudi nazdravili.
V času študija živim v Ljubljani, v študentskem domu na Gerbičevi in edina slabost našega doma je ta, da nimamo kuhinj. Tako je nastala aktualna izjava s katero se radi Gerbičevci pohvalijo:  "Nimamo kuhinj, imamo pa Vinsko kraljico Slovenije."

Radenci, 14. 1. 2010, nagovor Vinske kraljice Slovenije 2010 ob kronanju

Spoštovani gospod minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik, direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec, župan občine Brda Franc Mužič, prisotne nekdanje vinske kraljice Slovenije, pokrovitelji, vinarji, novinarke in novinarji, moja družina, sorodniki in prijatelji in seveda vsi zbrani ljubitelji in častilci plemenitosti vin.
 
V posebno čast mi je, da vas lahko nagovorim kot vinska kraljica Slovenije 2010.
 
Prihajam iz najzahodnejše pokrajine naše prelepe vinorodne dežele, Goriških Brd, na severu varovanih z Julijskimi Alpami, na jugu bogatih s pogledom, ki seže do tržaškega zaliva… Rodovitna prst, ugodna klima, dolga tradicija in pridne roke briških kmetov so našo gričevnato pokrajino spremenile v pravi raj. Na položnih ali strmih, a vedno prisojnih pobočjih, se v terasah, kot stopnicah k nebu, bohotijo vinogradi in sadovnjaki. In skoraj vsakega izmed teh tako posebnih gričev krasi strjena vas s cerkvico. Prvi spomladanski gost vseh slovenskih tržnic so briške "črjšnje", ki so ob vinski trti in drugem žlahtnem sadju ponesle glas o Brdih daleč po svetu.
Moje zanimanje za čudežno rastlino, ki rojeva grozdje in solzi vino, se je začelo že v otroških letih. Pa ne toliko zaradi vina in vsega napornega dela, povezanega s trto. Vzrok je bila "vandima", vsako leto težko pričakovana trgatev, ki je za vse nas pomenila pravo svečano dejanje, na katerega smo povabili najboljše prijatelje, znance in sorodnike. Nikoli ne zmanjka dela v vinogradu. Še najmirnejši čas je nemara zima, ko je na vrsti obrezovanje trte.  A, trud, ki ga vinogradniki čez vso leto vlagajo v vzgojo in razvoj vinske trte, je ob ugodnih vremenskih okoliščinah in z malo sreče, bogato poplačan: trta se bohoti z zrelim grozdjem, ki ga je potrebno skrbno pobrati in predelati. Trgatev nagradi njihov trud z najlepšimi biseri grozdja in veselega druženja…
Kot otrok se še nisem zavedala, da je trgatev le vrhunec celoletnega dogajanja v vinogradu in sem starše radovedno spraševala o delih okoli trte. Ravno ta radovednost pa me je popeljala naprej, da se je moje zanimanje za to kulturno rastlino začelo večati. Izbrala sem študij Agronomije na Biotehnični fakulteti. Z vse večjim zanimanjem sodelovala pri negi vinograda in vina na domači kmetiji. Se učila predstavljanja vina na kmečkem turizmu Belica v Medani.
Trta in vino sta začela postajati moja sopotnika v življenju in o  njiju sem si želela vedno več znanja. Pri tem so mi pomagali ljudje, ki širijo vinsko kulturo in kulturo pitja na sploh…  In morda se mi je ravno danes začela uresničevati dolgoletna želja, da postanem ena izmed njih.
Zato mi dovolite, da se skupaj z vami vprašam… Kaj nam pomeni kultura pitja vina? Je to način življenja z vinom? Je to, kako vino razumemo? Vinska kultura je del splošne kulture. Je način življenja ob vinu in z vinom. Je njegovo poznavanje, razumevanje, spoštovanje in čaščenje.  Kakor mi, je tudi vino družabno bitje, saj izhaja iz določnega podnebja, v sebi nosi genetski zapis zemlje, v kateri je koreninil trs njegove trte, v njegovi cvetici je podpis kletarja in v njegovem telesu se pozna vinogradnikova roka. Ne smemo pozabiti na to, kako plemenit sopotnik je lahko vino človeku in kako edino človek lahko to plemenitost neguje ali pa jo zapravi.
Večina nesporazumov v odnosu človek in vino izhaja iz slabe obveščenosti in pomanjkljive vzgoje. Zato se moramo zavedati, da vino ne more pobegniti od človeka, človek pa se lahko vsak hip pravočasno poslovi od njega.  Pravočasno ravno zato, da bi se lahko še velikokrat srečevala kot prijatelja in ne kot nesrečnika…  
To preprosto resnico o prijateljskem druženju z vinom bi rada zaupala vsem, še posebej pa svojim vrstnikom. Mladi namreč prevečkrat posegajo po močnejših alkoholnih pijačah, po tovarniško ustvarjenih mešanicah alkohola, sladkorja in raznih aromatskih dodatkov. Te ponujajo le sladkobo in opoj, ne premorejo pa zgodb in duše, kakršne razkriva vino. In le kakšni bi bili prijatelji, če bi ne imeli duše in zgodb?
Slovensko dušo pa vino odseva in z njim je napisala najlepše zgodbe in pesmi. Edini narod smo, ki vinsko kapljico poveličuje v svoji himni, Zdravljici velikega Slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Zato bom večkrat in na glas povedala zgodbo,  ki jo pišejo pridne roke vinogradnikov na zelene liste narave. Spregovorila o dragotinah, ki jih radovednim okusom razkrivajo zakladnice slovenskih vinskih kleti. Prepričana sem, da bodo vsi, ki bodo spoznali pot, ki jo vino preteče iz narave v kozarec, z večjim spoštovanjem prisluhnili njegovi čisti resnici in z večjo radostjo okušali bogastvo njegove duše. Duša vina je sonce. Zato vsa čast pridelovalcem vina, kajti z njim nalijejo v človeške duše sonca… "In tudi z nami ne bo nič narobe, če se nam bo kdaj pa kdaj zgodilo, da bomo od vina prešerne volje".
In današnji večer je zagotovo najprimernejši za to. Zahvala zanj gre žlahtnim vinom, odgovornim podjetjem in prijetnim ljudem. Zato mi dovolite, da se ob zaključku svojega prvega nagovora iskreno zahvalim: generalnemu pokrovitelju, pokrovitelju vina in avtomobila, vam, ki namenjate posebno skrb razvoju podeželja in vinogradništva, medijem, ki zvesto spremljate projekt, prijateljem iz Goriških Brd, ki bodo za vedno moj dom, vinogradnikom in vinarjem, ki podpirajo institucijo Vinska kraljica Slovenije kot združenja in posamezniki. Zahvala tudi vsem tistim, ki ste poskrbeli za mojo podobo,  kreirali in izdelali obleko… vsem vam, ki skrbite za širjenje vinske kulture in rast prepoznavnosti slovenskih vin.
In seveda…. Hvala staršem za vse, česar so me naučili in kar so mi darovali. Še posebej sem jim hvaležna za to, da so me naučili, kaj pomeni biti ljubljen in kako imeti rad. Zato vem, da bom opravičila zaupanje, ki ste mi ga podelili s krono Vinske kraljice Slovenije 2010. Kajti krono bom nosila s spoštovanjem in  z ljubeznijo. In ravno zato se lahko za potrpežljivo podporo  v tem letu že vnaprej zahvalim tudi svojemu Mateju…
 
Naj nam nikdar ne zmanjka navdiha za nove slavospeve vinu… Na zdravje z užitkom! Vinu in vsem vam, njegovim častilcem na čast…

Študentski dom Gerbičeva, 10. 11. 2009, Prvo nazdravljanje

Ob 8:10 zazvoni telefon… Prosim… Na drugi strani: "Živjo Andreja, upam da se je vaš fant zavedal, da je danes ponoči spal poleg kraljične..." Rabila sem čas, da sem dvakrat globoko vdihnila in šele nato so se mi ulile solze sreče. Okronana bom za Vinsko kraljico Slovenije 2010!  Takoj sem poklicala domov in seveda točila solze sreče tudi skupaj s svojimi starši. Hudo mi je bilo, ker sem bila v Ljubljani in ju nisem mogla objeti. Moram reči, da se mi je kar cel dan smejalo, kar žarela sem od sreče. Popoldne sem odšla na faks in med vajami sem bila zasanjana... Pozno popoldne ko sem se vrnila v študentski dom…. PRESENEČENJE! Moj fant Matej, mi je skuhal slastno večerjo, nazdravila pa sva s penečo Rebulo…